Uvod

Kar se tiče volitev, se v Sloveniji ukvarjamo skoraj izključno z državnozborskimi volitvami, volitve drugih organov pa predstavljajo zgolj nekakšen dodatek. Lokalnim volitvam tako namenimo manj pozornosti, čeprav gre za razvejano in kompleksno temo, ki ima lahko velik vpliv na naša življenja. Na lokalni ravni tako volimo tri organe lokalne samouprave, in sicer župana oziroma županjo, člane občinskega oziroma mestnega sveta in člane svetov krajevnih, četrtnih ali vaških skupnosti. Od teh so najbolj kompleksne volitve v občinske oziroma mestne svete, saj se razlikujejo od občine do občine. Tako pri volitvah članic in članov tega organa poznamo večinski in proporcionalni volilni sistem, volitve tega organa pa ponekod dodatno zapletejo še občinski svetniki in svetnice, ki predstavljajo italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost. Poznavanje vseh navedenih volilnih sistemov je ključno za sprejem informirane odločitve in prav temu služi besedilo v nadaljevanju.

Ureditev lokalne samouprave v Sloveniji

Lokalna samouprava je v Sloveniji zagotovljena že z ustavo in je de jure organizirana kot dvonivojska, de facto pa kot enonivojska. Ustava namreč predvideva organizacijo lokalne samouprave na ravni pokrajin in občin, vendar pa do ustanovitve pokrajin zaradi različnih razlogov (še) ni prišlo. Tako imamo v Sloveniji trenutno 212 občin, od tega 12 mestnih.

Definicija lokalne samouprave navaja, da je njen namen prebivalkam in prebivalcem omogočiti samoupravljanje z lokalnimi zadevami. Naloge lokalne samouprave prebivalci opravljajo bodisi neposredno bodisi posredno preko organov lokalne samouprave. Te organe pa je treba vzpostaviti z volilnim procesom.

Na lokalnih volitvah tako občanke in občani izvolijo predstavnice in predstavnike, ki bodo v njihovem imenu upravljali z zadevami lokalnega pomena. Povedano bolj abstraktno: gre za volitve organov lokalne samouprave, ki se opravijo vsake štiri leta. Lokalne volitve so posebne tudi zato, ker gre za zbirni pojem volitev predstavnic in predstavnikov v kar tri organe, saj v njihovem okviru volitev volimo člane in članice občinskega oz. mestnega sveta, župana oz. županjo ter člane in članice svetov krajevnih, četrtnih ali vaških skupnosti.

Volilna pravica

Tako kot za državnozborske tudi za lokalne volitve veljajo temeljna načela, ki opredeljujejo volilno pravico. Zagotovljene morajo biti splošnost in enakost volilne pravice, neposrednost volitev, svoboda volilne pravice in tajnost glasovanja. Pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice na lokalnih volitvah so isti kot pri preostalih volitvah. Volilno pravico lahko tako izvajajo polnoletni državljani in državljanke Republike Slovenije, ki jim volilna pravica ni bila odvzeta z odločbo sodišča. Volilna pravica pa je povezana še s stalnim prebivališčem – volivec oz. volivka lahko glasuje in kandidira le v občini stalnega prebivališča.

Je pa volilna pravica na lokalnih volitvah v nekaterih pogledih širša od pogoja državljanstva Republike Slovenije. Aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah v občinski svet imajo tudi državljani drugih držav članic Evropske unije, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Zgolj aktivno volilno pravico pri volitvah občinskih svetnic in svetnikov pa imajo tudi tujci iz drugih držav, ki imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče. Ta ureditev velja tudi za volilno pravico pri volitvah članic in članov krajevnih, četrtnih ali vaških skupnosti. Analogna ureditev velja tudi glede aktivne volilne pravice pri volitvah župana oz. županje, medtem ko lahko za to funkcijo kandidirajo le državljani in državljanke Republike Slovenije.

Občinske svete pa na narodnostno mešanih območjih sestavljajo tudi predstavniki in predstavnice italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti. Pri tem imajo aktivno in pasivno pravico zgolj pripadniki teh skupnosti. Pomembno pa je poudariti, da gre v teh primerih za pluralni votum oz. večkratno volilno pravico, saj pripadniki teh skupnosti volijo tako svojega kot tudi splošnega predstavnika oz. predstavnico v občinski svet.

Zanimivo pa je, da 40. člen Zakona o lokalni samoupravi v primerih, ko so v občini pripadniki slovenskega naroda v manjšini, določa, da se za njih smiselno uporabljajo določbe omenjenega zakona o zastopanosti italijanske in madžarske narodne skupnosti v občinskih organih. Takšnemu kriteriju sicer ustreza zgolj občina Dobrovnik, kjer so pripadniki madžarske narodne skupnosti v večini. V tej občini se poleg 8 članic in članov občinskega sveta, ki predstavljajo vse prebivalke in prebivalce, voli še po en predstavnik oz. predstavnica madžarske narodne skupnosti, en predstavnik oz. predstavnica romske skupnosti in en predstavnik oz. predstavnica slovenskega naroda.

Redne volitve v občinski svet imajo od leta 2017 vnaprej določen datum – gre za tretjo nedeljo v novembru – razpiše pa jih predsednik oz. predsednica državnega zbora. Vnaprej določen datum vsakokratnih volitev zagotavlja stabilnost in predvidljivost. Volitve županj oz. županov se opravijo hkrati z rednimi volitvami občinskih svetnic in svetnikov, podobno pa velja še za volitve članic in članov krajevnih, četrtnih ali vaških skupnosti. Tako se v enem volilnem dnevu voli predstavnike in predstavnice v vse tri organe.

Volitve župana oz. županje

Pri županskih volitvah se uporablja večinski volilni sistem, natančneje sistem absolutne večine. To pomeni, da je izvoljen tisti kandidat ali kandidatka, ki prejme potrebnih 50 % glasov in en dodaten glas. Če v prvem krogu nihče ne pridobi zadostne večine, se kandidata z najvišjim deležem glasov uvrstita v drugi krog, kjer zmaga tisti oz. tista, ki prejme zahtevano večino. Če oba kandidata prejmeta enako število glasov, o zmagovalcu odloči žreb.

Pri županskih volitvah v Sloveniji zaznavamo zanimiv trend – število primerov, ko nastopi samo en kandidat oz. kandidatka, se povečuje. Leta 1998 je bilo takšnih primerov zgolj 11, leta 2018 pa že 35. Poleg tega ima prav vseh 212 slovenskih občin vsaj enega župana oz. županjo z najmanj dvema mandatoma. Nadalje je trenutno aktivnih 9 županj oz. županov, ki svojo občino vodijo že vse od reorganizacije lokalne samouprave leta 1994, hkrati pa imamo v Sloveniji še 16 občin, ki imajo istega župana oz. županjo že vse od ustanovitve občine. Navedene statistike kažejo, da volivci in volivke župane razumemo kot dejavnike stabilnosti oz. kot funkcijo, kjer je kontinuiteta še kako dobrodošla. Ti podatki pa izkazujejo še to, da Slovenci in Slovenke zaupamo svojim županom oz. županjam in podpiramo njihovo delo.

Analiza strankarske pripadnosti slovenskih županj in županov kaže na prevladujoč uspeh nestrankarskih kandidatov, saj so ti v iztekajočem se mandatu vodili kar 123 od 212 slovenskih občin, torej 58 %. Politična stranka z največ župani in županjami, ima jih kar 23, je SLS, ki pa že nekaj časa sploh ni parlamentarna stranka. Nadalje ima SDS 17 županj in županov, SD 16, NSi 10, preostali pa pripadajo različnim koalicijam oz. drugim političnim strankam.

Volitve občinskih oz. mestnih svetnic in svetnikov

Volitve predstavnic in predstavnikov v občinski oz. mestni svet predstavljajo osrednji del lokalnih volitev, pri katerih izbiramo od 7 do 45 svetnic in svetnikov – odvisno od statuta posamezne občine.

Volilni sistem pri teh volitvah je odvisen od skupnega števila občinskih svetnic in svetnikov v občini. Če svet šteje manj kot 12 članic in članov, se uporablja večinski volilni sistem, če pa je to število 12 ali več, se uporablja proporcionalni volilni sistem. Pri tem je pomembo poudariti, da se za ugotovitev števila članic in članov občinskega sveta, preko katerega se določa vrsta volilnega sistema, ne upoštevajo predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti.

Za volitve članic in članov četrtnih skupnosti se uporabljajo enaka pravila kot za občinske svete, za volitve članic in članov svetov krajevnih ter vaških skupnosti pa se uporabljajo pravila, ki sicer veljajo za volitve članic in članov občinskega sveta po večinskem volilnem sistemu.

Volitve občinskih svetnic in svetnikov po večinskem volilnem sistemu

Večinski volilni sistem se torej uporablja pri volitvah v tiste občinske svete, ki štejejo 11 ali manj članic in članov. V takšnem volilnem sistemu se glasuje o posameznih kandidatih in ne o listi kandidatov. So pa ti med seboj lahko povezani v skupne liste ali politične stranke, a to ne vpliva na ugotavljanje volilnega izida.

Navadno se glasuje v več volilnih enotah, razen če občinski svet ne šteje več kot 7 članic in članov, saj se v tem primeru vse izbira v eni sami volilni enoti. Volilne enote se oblikujejo v skladu z načelom enakosti volilne pravice iz 43. člena URS, torej tako, da se en član oz. članica občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev. Zakon pa pri tem navaja, da gre za enako število prebivalk in prebivalcev in ne volilnih upravičencev. Ministrstvo za notranje zadeve namreč zbira in objavlja le podatke o volilnih upravičencih po volilnih enotah za lokalne volitve, ne pa tudi podatkov o številu prebivalcev. Te je mogoče dobiti le z analizo podatkov, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije.

Če je območje občine razdeljeno na krajevne, četrtne ali vaške skupnosti, je treba pri določanju meja volilnih enot upoštevati tudi teritorialno razdelitev občine na takšne skupnosti. Pri večinskih volitvah se v vsaki volilni enoti načeloma voli le enega člana oziroma članico občinskega sveta. Če pa je to zaradi oblikovanja volilnih enot smiselno, se lahko v eni volilni enoti voli tudi več članic in članov občinskega sveta, vendar ne več kot trije. Torej se lahko v eni volilni enoti ob uporabi večinskega volilnega sistema volijo en, dva ali trije člani občinskega sveta, volivec ali volivka pa lahko glasuje za toliko kandidatov, kot se jih voli v posamezni enoti. Izvoljeni so nato tisti, ki so dobili večino glasov, torej gre za volilni sistem relativne večine.

Z uporabo večinskega volilnega sistema se izvoli tudi občinske svetnice in svetnike, ki predstavljajo italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost.

Volitve občinskih svetnic in svetnikov po proporcionalnem volilnem sistemu

Če pa je občinski svet večji ter šteje 12 ali več članic in članov, se svetnice in svetnike izvoli z uporabo proporcionalnega volilnega sistema, kjer se glasuje po listah kandidatk in kandidatov, ki kandidirajo v posamezni volilni enoti. Za namen volitev občinskih svetnikov, kjer se uporablja proporcionalni volilni sistem, se občina lahko razdeli na več volilnih enot, lahko pa celotno področje občine predstavlja eno volilno enoto. Če je področje občine razdeljeno na več volilnih enot, je treba pri tem zasledovati načelo enakosti volilne pravice iz 43. člena URS in 20. člena ZLV.

Od tega, ali je občina, ki sicer uporablja proporcionalni volilni sistem, razdeljena na eno ali več volilnih enot, je odvisen tudi način razdelitve mandatov oz. način določitve, koliko občinskih svetnic in svetnikov bo na volitvah dobila posamezna lista.

Če celotno področje občine predstavlja eno volilno enoto, potem se mandati listam dodelijo z uporabo d'Hondtovega sistema. V okviru slednjega se najprej ustvari tabelo. Na eno os se navede absolutno število glasov, ki so jih dobile posamezne liste kandidatov v celotni občini, na drugo os pa številke 1, 2, 3 in tako dalje, vse dokler ne dosežemo števila mandatov, ki jih moramo razdeliti, torej števila občinskih svetnic in svetnikov. K temu številu se seveda ne upoštevajo občinski svetniki in svetnice, ki predstavljajo madžarsko ali italijansko narodno skupnost ter romsko skupnost. Nato število glasov za posamezno listo delimo najprej z 1, nato z 2, nato z 3 in tko dalje. Vse celice v tabeli tako popolnimo z različnimi količniki, nato pa od izračunanih količnikov izločimo toliko največjih količnikov, kolikor mandatov moramo razdeliti. Kolikor najvišjih količnikov ima lista kandidatov, toliko mandatov prejme. Poudariti je treba še, da pri volitvah članic in članov občinskega sveta po proporcionalnem volilnem sistemu ni pogoja volilnega praga, ki ga naj lista kandidatov preseže za vstop v občinski svet. To seveda omogoča, da je tudi v velikih občinskih svetih z liste kandidatk in kandidatov izvoljena le ena oseba.

Področje občine pa je lahko za namen volitev v občinske svete razdeljeno na več volilnih enot. Takrat se mandati delijo na dveh ravneh – najprej se razdelijo na ravni volilnih enot, in sicer z uporabo Harejevega količnika, nato pa še na ravni celotne občine z uporabo d'Hondtovega sistema.

Za razdelitev mandatov na ravni volilne enote se torej uporabi formula Harejevega količnika, ki pravi, da se število glasov, potrebnih za izvolitev enega kandidata oziroma kandidatke z liste v posamezni volilni enoti, izračuna tako, da se število vseh glasov, oddanih v volilni enoti, deli s številom mandatov v volilni enoti. Dobljeni količnik predstavlja ključ za izračun števila dobljenih mandatov. Tolikokrat, kot je število glasov oddanih za kandidatno listo doseglo izračunani količnik, toliko mandatov bo lista dobila. Ponazorjeno na primeru: če bi v volilni enoti glasovalo 5.000 volivk in volivcev in bi se v njej podeljevalo 5 mandatov, potem bi za dosego enega mandata lista potrebovala 1.000 glasov. Lista A, ki bi prejela 2.000 glasov, bi tako dobila 2 mandata, lista B s 1.700 glasovi en mandat, lista C s 350 glasovi pa ne bi dobila nobenega mandata.

Tak sistem izračuna pomeni, da vsi glasovi za posamezno listo niso “vnovčeni” oziroma da vsi razpoložljivi mandati niso razdeljeni. Zato nastopi še razdelitev mandatov na ravni celotne občine. Tu se uporabi d'Hondtov sistem razdelitev, kot je opisan zgoraj. Pri tej t. i. drugi razdelitvi mandatov, torej razdelitvi na ravni celotne občine, se za izračun uporabi celotno število glasov, ki jih je lista prejela v posamezni občini. Lista bo prejela toliko dodatnih mandatov, kot je razlika med številom prejetih mandatov na ravni celotne občine in številom prejetih mandatov na ravni volilne enote. Kandidatna lista bo dodatne mandate prejela v tisti volilni enoti, kjer je imela največji ostanek glasov po zaključku delitve mandatov na ravni volilnih enot z uporabo Harejevega količnika.

Personalizacija volitev

Ko ugotovimo, koliko mandatov je prejela posamezna kandidatna lista, moramo ugotoviti še, kateri konkretni kandidati oz. kandidatke s posamezne liste bodo izvoljeni v občinski svet.

Osnovno načelo pravi, da so s posamezne liste izvoljeni kandidati oz. kandidatke po vrstnem redu, kot so na listi navedeni. Zato je še kako pomembno, kdo je na listi uvrščen višje, saj to poveča možnosti za izvolitev. Pomembno je tudi, da je na listi tako moški kot ženski spol zastopan v vsaj 40 %, ter da so na prvi polovici kandidatne liste ti navedeni izmenjujoče se po spolu, čemur pravimo tudi t. i. sistem zadrge. To pa ne velja za liste, kjer nastopajo le trije kandidati oziroma kandidatk, saj morata biti v tem primeru ženski in moški spol zastopana vsaj enkrat. Takšna ureditev predstavlja mehanizem za čim večjo spolno uravnoteženost sestav občinskih svetov.

Vrstni red, naveden na listi, pa lahko spremeni preferenčno glasovanje. Volivec oz. volivka, ki voli preko proporcionalnega volilnega sistema, mora za zagotovitev veljavnosti glasovnice na njej obkrožiti eno kandidatno listo. Nadalje pa lahko znotraj te liste obkroži še enega (in samo enega) kandidata oz. kandidatko. Ta volivec oz. volivka prav tej osebi podeli svoj glas. Takšen preferenčni glas ni obvezen, odločitev, ali ga uporabiti ali ne, pa je odvisna od nas. Pomembno je le, da lahko preferenčni glas podelimo zgolj znotraj liste, ki ji na volitvah namenimo svoj glas.

Preferenčni glasovi se bodo upoštevali le, če bo njihovo število dovolj veliko. Tako mora število preferenčnih glasov, oddanih za kandidate oziroma kandidatke posamezne liste, doseči 25 % glasov, oddanih za predmetno listo kandidatov. Povedano preprosteje, vsaj ¼ glasov, ki jih je prejela lista, mora biti oddanih na način preferenčnega glasovanja. Če je opisani prag presežen, potem moramo preveriti, ali je bil kateri kandidat oz. kandidatka z liste izvoljen s pomočjo preferenčnih glasov.

Tako bo s posamezne liste izvoljen kandidat oz. kandidatka, če število preferenčnih glasov, ki jih prejme, presega 10 % števila glasov, ki jih je prejela celotna lista. Če je kandidatk oz. kandidatov, ki so dosegli zadostno število preferenčnih glasov, več, kot je število mandatov, ki jih je prejela lista, bodo izvoljeni tisti, ki so prejeli večje število preferenčnih glasov. Če pa je število kandidatk oz. kandidatov z zadostnim številom preferenčnih glasov manjše od števila mandatov, ki jih je prejela lista, pa se preostali mandati dodelijo kandidatkam in kandidatom po vrstnem redu, navedenem na kandidatni listi.

Sklep

Volilni sistem volitev v organe lokalne samouprave še zdaleč ni preprost, še posebej kompleksne in razvejane pa so volitve članic in članov občinskega sveta. Lahko bi rekli celo, da imamo toliko različnih volilnih sistemov za predstavnike in predstacnice v občinske svete kot imamo občin samih. Ta zapis služi kot prvi korak k seznanjanju in informiranju o osnovah volilnega sistema na lokalnih volitvah s poudarkom na volitvah občinskih svetnic in svetnikov. Samo informirani državljani in državljanke so namreč lahko tudi aktivni državljani in državljanke.

Viri in literatura

Grad, Franc: LOKALNE VOLITVE 2018, Uradni list, Ljubljana, 2018.

Grad, Franc; Kaučič, Igor; Zagorc, Saša: USTAVNO PRAVO, Litteralis, Ljubljana, 2018.

Grad, Franc; Sovdat, Jadranka; Zagorc, Saša: VOLILNO PRAVO, Litteralis, Ljubljana, 2021.

Kukovič, Simona; Haček, Miro: Petindvajset let lokalne samouprave v Republiki Sloveniji, URL: https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/25-let-lokalne-demokracije-v-sloveniji-pdf.pdf?sfvrsn=2 (12. 11. 2022)

Število volilnih upravičencev za redne volitve v občinske svete in županov, URL: https://www.gov.si/novice/2022-09-05-stevilo-volilnih-upravicencev-za-redne-volitve-v-obcinske-svete-in-zupanov/ (13. 11. 2022)