Ustavnopravna sprehajalnica "Od izražanja do protesta" v Mariboru

Sprehajalnico iz ustavnega prava smo izvedli v sodelovanju s časopisno hišo Večer in Policijsko upravo Maribor. Pot nas je vodila Večera, do Trga svobode, ki velja za eno najpogostejših lokacij protestov v Mariboru, do Policijske postaje Maribor I. Dijaki in dijakinje so se seznanili z dvema ustavnima pravicama: s svobodo izražanja in pravico do protesta. Pri svobodi izražanja so spoznali pomen svobode izražanja za medijsko delovanje, pomen medijev za družbo in pravne omejitve svobode izražanja, pa tudi pojem sovražnega govora. V zvezi s pravico do protesta so se seznanili z vlogo policije na protestih, s pomenom kolektivnega izražanja mnenj in stališč in neposredne politične participacije zunaj volitev, spoznali so, da je pravica do protesta varovana tudi po mednarodnem prav, da za njeno izvrševanje ni potrebno dovoljenje države, zaščitena pa je tudi državljanska nepokorščina.

1. postaja - Medijska hiša Večer

Uvodoma je Anuška Podvršič predstavila projekt Pravne sprehajalnice, nato je predstavila še nekaj osnovnih pravnih pojmov. Povedala je, da se bo pravna sprehajalnica, ki bo imela poudarek na svobodi izražanja, pričela na medijski hiši Večer. Medijska hiša predstavlja vira informacij, na osnovi katerih oblikujemo naša stališča, zato je bilo najbolj smotrno, da sprehajalnico pričnemo ravno tam. Če ni neodvisnih novinarjev in novic, si ljudje ne morejo oblikovati lastnega mnenja in njihova pravica do svobode izražanja ostane prazna.

Medijsko hišo Večer nam je razkazal novinar Srečko Klapš, ki je pojasnil zgodovinski nastanek časopisa Večer in pojasnil, kako medijska hiša deluje. Ogledali smo si prostore, nato pa smo imeli še pogovor z novinarko Elizabeta Planinšič, ki je iz prakse pojasnila, kakšno je delo novinarjev in s kakšnimi težavami se srečujejo pri svojem delu. Na primerih iz prakse je pojasnila pravne dileme, s katerimi so novinarji dnevno soočeni pred objavo vsake novice ali komentarja. Pri tem je pojasnila, da novinarji vedno tehtajo med več pravicami- predvsem med pravico do svobode izražanja in pravico do zasebnosti.

Nataša Posel je predstavila pomen protestov pri zagotavljanju človekovih pravic in pojasnila, da je pravica do protesta zaščitena v Ustavi RS skozi svobodo izražanja in pravico do javnega zbiranja. Izpostavila je, da država ne sme le dovoliti protestov, temveč jih mora tudi aktivno omogočiti. Pogledali smo fotografije različnih protestov, kot so protesti izbrisanih v Ljubljani, protest za ženske pravice, protest za državljanske pravice temnopoltih na katerih je bil govorec Martin Luther King ter fotografijo nedavnega protesta na katerem se je zahtevalo premirje v Gazi. Ob tem smo razpravljali o pomenu pravice do protesta, kako pomembni so protesti za dosego družbenih sprememb in za človekove pravice.

2. postaja - Trg svobode

V bližini Trga svobode smo nadaljevali s pogovori o protestu. Dijakom smo predstavili resničen primer, ko je skupina deklet izpulila zgornje dele zastavic, ki so jih organizatorji Pohoda za življenje postavili v spomin nerojenim otrokom. Debatirali smo o tem ali je bilo njihovo dejanje dopustno z vidika svobode izražanja.

3. ostaja - Policijska postaja Maribor I

Sprehajalnico smo nato nadaljevali na Policijski postaji Maribor I, kjer so nam policisti predstavili pomen javnih shodov in vloge policije pri zagotavljanju uresničevanje pravice do izražanja. Pojasnili so, da je v Zakonu o javnih zbiranjih urejen način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Policisti so nam predstavili postopek prijave shoda, vlogo organizatorja_ke in vodje rediteljev in možne situacije, ki se na shodih zgodijo in na katere se policija tekom protestov odziva.

Avtorici: Anuška Podvršič in mag. Nataša Posel

Foto: Gregor Salobir

***

Projekt se izvaja od 1. 5. 2023 do 30. 4. 2024, sofinanciran pa je iz sredstev sklada ACF.