V pogovoru, ki ga je vodil Gal Gračanin, sta sodelovala pravna teoretika, profesor ustavnega in javnega prava na Univerzi v Sheffieldu dr. Bojan Bugarič in asistent za ustavno pravo na PF UL in doktorski kandidat na EUI v Firencah Jaka Kukavica, poleg njiju pa sta svoje poglede na delovanje sodstva, sodnega sveta ter imenovanje sodnikov po trenutni in predlagani ustavni ureditvi predstavila vrhovna sodnica mag. Nina Betetto ter odvetnik in član sodnega sveta mag. Emil Zakonjšek.

Bojan Bugarič je predlog ustavnih sprememb označil za premalo domišljenega. Neodvisnost sodstva in delitev oblasti ne pomenita, da parlament nima pristojnosti pri imenovanju sodnikov, za demokratično družbo po njegovem mnenju ni dobro, da edino demokratično voljeno telo ne opravlja nadzora nad imenovanjem sodnikov.

Tega mnenja ne deli vrhovna sodnica Nina Betetto, saj da so v evropskem prostoru sistemi, v katerih sodnike volijo parlamenti, v izraziti manjšini. Navedla je, da prevladujejo pa sistemi, ki so kombinacija različnih rešitev, bodisi je predlagatelj sodni svet ali podobno neodvisno telo, bodisi o tem samostojno odloča sodni svet.

Asistent za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Jaka Kukavica ustavo razume kot instrument, s katerim se regulira politična tveganja. Ob tem ga skrbi, da predlagane ustavne spremembe s prenosom pristojnosti imenovanja sodnikov na predsednika republike ne bodo zmanjšale tveganj političnih posegov v neodvisnost sodstva. V državnem zboru se mora namreč koordinirati 46 posameznikov, da zavrnejo kandidata za sodnika, predlog pa to moč daje eni osebi na mestu predsednika republike.

Koncentracija te moči v eni osebi skrbi tudi Bugariča, saj da predsednik republike ostaja politik in da ni nobenega zagotovila, da v prihodnje ne bo izvoljen "slovenski Trump", ki bi ta pooblastila zlorabljal.

Kukavica se je strinjal, da notarska funkcija predsednika republike, torej da le formalno potrdi predloge sodnega sveta, ni zagotovilo, da se bo oseba na mestu predsednika republike tudi v resnici samoomejevala. Spomnil je na dogodek pred leti, ko vlada ni izpolnila svoje "funkcije poštarja" in posredovala predlogov evropskih delegiranih tožilcev.

Ob tem je Kukavica izrazil skepso do stališč predlagateljev ustavnih sprememb, ki v pripravljalnih gradivih predsednika republike pojmujejo, češ da je nad strankarsko politiko.

"Politika gre skozi velika vrata ven, skozi stranska pa želi noter," je član sodnega sveta Emil Zakonjšek karikiral kako se državni zbor s predlaganimi spremembami odpoveduje imenovanju sodnikov, a povečuje vpliv na imenovanje članov sodnega sveta. Podporo ustavnim spremembam je namreč opozicijska NSi pogojevala z reformo sodnega sveta, v katerega bi državni zbor izvolil sedem od petnajstih članov.

Betetto se je strinjala, da se bo po tem predlogu politično kupčkanje pri imenovanju sodnikov z državnega zbora preneslo na sodni svet. Zato si želi, da bi se ključni previdnostni ukrepi glede tega, kdo lahko postane njegov nesodni član, zapisali v ustavo, in ne le v zakon.

"Kdo so ti modreci, kdo jih bo določil," se je spraševal Zakonjšek. Skeptičen je tudi glede povečanja članstva sodnega sveta, saj v tem vidi obet političnega trgovanja, "trije vaši in štirje naši, pa smo zmenjeni".

Ustavna komisija državnega zbora je v začetku decembra podprla predlog za začetek postopka za spremembo ustave, ki se nanaša na štiri člene ustave, ki določa imenovanje sodnikov. Predlagane spremembe predvidevajo prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta z državnega zbora na predsednika republike. Namen je depolitizacija postopka imenovanja sodnikov. Koalicijske poslanske skupine so prepričane, da s predlaganimi spremembami umikajo politiko iz postopka imenovanja sodnikov.

Vir: PMVD in STA.